lucija.marovsek
Pridružen/-a: 07.09. 2015, 14:52
Prispevkov: 5
Kraj: Nova Cerkev
|
 Objavljeno: 29 Apr 2016 13:41 Naslov sporočila: Dnevnik Anamarije:Michel Quoist |
 |
|
Ta dnevnik je Anamarija zapisovala 4 leta od 15 leta starosti naprej.
Anamarija je veliko razmišljala o življenjskih zadevah npr. rojstvo, pubertetniško obdobje, fantje ... Ima mlajšega brata Petra ter starejšega brata Jakoba. Ko je hodila v srednjo šolo, je velikokrat po poti do šole opazovala fantje in en fant ji je najbolj padel v oči. Ime mu je bilo Denis. V šoli se je naprej največ družila s prijateljico Fanči, s katero je preživela tudi veliko popoldnevov. Skupaj sta se pogovarjali, kako pride otrok na svet ter tudi kaj je splav. Na vsa ta vprašanja ji odgovori starejša prijateljica Sonja s pismi. Anamariji je vedno v pomoč, saj je ona že bolj poučena o teh stvareh. Kasneje še to zanimanje preide na ostale osamljene, skrivnostne sošolke. Anamarija jim hitro ponudi pomoč in jim pokaže Sonjina pisma, čeprav Sonji to ravno ni všeč. Razumem jo, saj ni ravno prijetno to kazati njenim neznancem in ker tudi ona ni nikakršna zdravnica ali svetovalka, zato bi morale to vprašati učitelje, ali svoje zdravnike. Anamarija skupaj s Fanči hodi vsako nedeljo v cerkev nato pa še k spovedi. Na misel jim pride, da bi lahko na njihova nepojasnjena vprašanja odgovoril duhovnik. Menim, da bi ji on znal prav odgovoriti. Ampak ker še nista dovolj zreli, se vedno začneta smejati, ko stopijo do duhovnika. To se ponovi saj 10-krat. Nekega dne končno zbereta pogum in se resno pogovorijo z duhovnikom, pogovor je njima tako zanimiv, da želita priti še večkrat. Menim, da razloži veliko bolj razumljivo kot Sonja, ker verjetno niso prve najstnice, ki so stopile do njega. Ob koncu leta Anamarija na hodniku vidi neznano profesorico in kar naenkrat želi o njej izvedeti vse ter se tudi z njo pogovoriti o splavu ter rojstvu otroka pa tudi o fantih. Anamarija misli, da se bo z njo zlahka spoprijateljila in bosta kot najboljši prijateljici. A čez nekaj dni jo oblije žalost, ker izve, da je ta odpotovala. Med počitnicami jo obišče Sonja kar jo veseli, da ji bo končno v živo razjasnila njena vprašanja, ki se kar naprej na novo pojavljajo. A časa je premalo, da bi se lahko v vsem natančneje pogovorili. Ostanek počitnic Anamarija ne zapisuje dnevnika. Ko se vrne v šolo ponovno sreča svojo ljubezen po imenu Denis. Misli, da se spogledujeta in da mu je ona všeč. Kar menim, da si je ona to narobe razlagala, saj ko je prišel dan je Fanči stopila do njega in dobila nepričakovane odgovore iz njegovih ust. Kot je to na primer, da mu Anamarija nikakor ni všeč. To jo po pričakovanjih zelo razžalosti. A saj si je sama kriva, da si daje napačne razlage. Ampak lahko jo razumem, da je to njena prva ljubezen. Ko jo po šoli Fanči pospremi domov posumi, da je nekaj narobe saj se mama in oče obnašata zelo čudno, oba sta zelo žalostna in skrivnostna, nobenemu otroku ne želita povedati, kaj je narobe, da jih ne bi skrbelo. Menim, da to ni prav, saj jih bo tako samo še bolj zanimalo. A čez nekaj časa začne oče bruhati kri in mama jima razkrije kaj je narobe z njim. Skupaj preživijo še ostanek njegovega življenja, a ne prav veselo. Njegova smrt Anamarijo zelo prizadene, kljub žalosti pa se mora še učiti. A ker je vztrajna, šole ne zanemari, a se težko privede na življenje brez očeta. Pred očetovo smrtjo si Anamarija želi s šolo na taborjenje, a ko izve, da ga doleti bolezen je o tem bolj tiho, a po njegovi smrti ji mama dovoli, saj želi, da še naprej živijo enako. Anamarija jo s težkim srcem pusti samo s sinovoma. A kmalu jo doleti veselje, saj dojame, da ji mama resnično dovoli, a se hkrati počuti čudno, saj bi morala biti žalostna, če ji je umr oče. Medtem ko je bila Anamarija na taborjenju ni vzela s sabo dnevnika, kar ji je zelo žal. Medtem pa si je pisala pisma z mamo. Ko se je Anamarija vrnila domov jo je bila mama zelo vesela. Takoj ji je z veseljem povedala, da je Jakob že v tem času dobil službo, a ni ravno vesel, saj je še vseeno žalosten zaradi očeta. Sonja ugotovi, da se je Anamarija v tem času zelo spremenila, tako na videz kot od znotraj. Prava odrasla ženska je že. Najbolj mi je pa všeč pri njej, da želi biti nekaj posebnega, drugačna od drugih sošolk, a ta razlika bi morala biti močna da bi jo drugi opazili. Zdaj jo čaka že 3 letnik. V tem času se zelo podrobno spozna s svojimi sošolkami, pove jim vse, kar jih zanima o fantih ter jim pomaga z učenjem, ter jim odgovori na njihova vprašanja o spolnosti. Smešno ji je, da ona njim svetuje. Menim, da bi vseeno bilo boljše, da se tudi one zanesejo na duhovnika saj jim njena razlagal nebo dovolj. Med poukom ji ena izmed učiteljic pove, da se je zelo spremenila ter da je zdaj veliko lepša in postavna. Anamariji je to zelo všeč ,saj ko nekdo starejši pohvali osebo ta dobi neko ponovno energijo do vseh stvari. Anamarija se ponovno pogovori z duhovnikom in kot drugi tudi ta ugotovi njeno spremembo. Sonja ji tudi piše, da nemore verjeti, kako hitro je odrasla v njeno vrstnico. Svetuje ji, naj bere evangelij, bere naj ga pravilno in razumljivo. Anamarij samo odpre evangelij, prebere nekaj zanimivega ter ga zapre. Z družino obujajo spomine na očeta ter obiščejo njegov grob. Evangelij jo čez nekaj časa začne resno zanimati, začne ga resno brati. Na koncu šolskega leta zbere pogum in se vpiše na mladinski krožek, kjer se pogovarjajo o svojih življenjih. To je po mojem mnenju zelo poučno, saj spoznajo življenja drug drugega, ki živijo popolnoma drugače. Med počitnicami si zaželi motor,to željo ji mama uresniči, takoj ko se začne šola. Zdaj se z mamo veliko bolje razumeta, saj se prej skoraj pogovarjali nista. Verjamem, da je imela Anamarija včasih občutek, kot da ima mama veliko rada rajši druga dva brata kot njo. En večer, ko Jakob povabi Anamarijo v kino ona ve, da ima možnost, da se iskreno pogovori z bratom in se z njim boljše razume. Preseneti jo to, da se je ne sramuje. A ona ne izkoristi priložnosti. Kar ni pravilno, a verjetno ni zbrala poguba, da bi iz nje šla kakšna beseda. A kmalu zatem ga ona povabi v kino in opazi, kako zelo je potrt zaradi očetove smrti od tega pogovora dalje se boljše razumeta. To je seveda presenetljivo in zelo lepo na pogled. Za tem Anamarija zboli ter dobi nekaj inekcij, ki jo zelo utrudijo. Ne more v šolo, razveseli pa jo to, da jo po dolgem času obišče Sonja pa tudi Maša. Maša je njena nekdanja sošolka, doma je imela finančne težave in se je morala hitro zaposliti. Zdaj pa dela nekje v čistilnici dolgo v noč. Kar je zelo žalostno, da drugje zanjo niso našli dela, saj si ne zasluži tega. Anamarija se vrne v šolo ter izve, da njena sošolka Joži pričakuje poroko o tem se resno in zrelo pogovorita, ta pa kmalu spozna, da so ji Anamarijini nasveti prav prišli in da se ne bo poročila, dokler ne bo resnično zaljubljena in naredila šole. Menim, da je ravnala prav, saj je stara komaj 18 in ima za poroko še dovolj časa. Anamarijo v tem letu čaka matura, odloči se, da se bo v nadaljne šolala za učiteljico. Pridno se uči in obiskuje krožek, kjer na novo spozna Marka. Zelo ji je všeč. Velikokrat jo pospremi domov. Kmalu pa ji pove, da mora v vojsko, to jo zelo razžalosti, spozna, da je bila resnično zaljubljena vanj. Njeno telo je napolnjeno s praznino. Nekaj časa se z nikomer ne razume in se jezi na sošolke, ki jim bi morala dajati nasvete. Kmalu jo Marko oblije z veseljem, ko potrka na vrata in jo povabi v kino, tam se nekaj časa samo gledata in ničesar ne spregovorita. Po koncu filma sta začela dolg pogovor, kar jima je bilo všeč, saj je obema ta večer ostal v lepem spominu. Ko je prišla domov, je bila tako dobre volje, da je ponovno povabila Jakoba v kino. Pove mu, da ne more biti skupaj z Markom, saj gre v Alžirijo. A je kljub temu je vesela, da Marko želi ohraniti stike in da si bosta med tem časom neprestano pisala ter se malo videvala. |
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
